NAVODILA O NAMESTITVI, PREHRANI IN NEGI

 VELIKIH PAPIG

  1. UVOD

V moji ljubiteljski vzgoji ptic, ki ima začetke v letu 1974, sem do danes vzgojil mladiče večina pri nas znanih vrst papig. Začelo se je postopoma: s skobčevkami, nato nimfami, agapornisi, rozelami, penanti, malimi ter velikimi aleksandri in podobno.  Leta 1995 sem začel gojiti velike papagaje in po nemalih naporih in precejšnjih vlaganjih, leta 1999 uspel vzgojiti prve tri mladiče. Do danes sem opustil vzgojo malih in srednjih papig. Ukvarjam se izključno z vzgojo sivih ŽAKOJEV,modročelih AMAZONK ter goffino  KAKADUJEV. Vendar navodila ki jih čitate, ne veljajo samo za velike, ampak z malo prilagoditve tudi za večino vrst ostalih papig ki jih imamo po kletkah.

 

  1. NAMESTITEV IN VELIKOST KLETKE

Standardna velikost kletke za velike papige kot so ŽAKO, AMAZONKA in KAKADU je 70 x 50 cm, z višino 80 cm, vendar so to le približne minimalne mere. Bolje je, če je kletka večja kot manjša. Izdelana mora biti iz močne kromirane žice s pomičnim dnom, da jo z lahkoto očistite. Dve palici, ki sta običajno nameščeni v njej, morata biti dobro pritrjeni, da se ne zibljeta in ne obračata, prečnega prereza 2,5 – 3,0 cm, tako da ima papagaj dober oprijem nog. Priporočam da sta iz trdega lesa, ker palice iz mehkega lesa ptica prehitro uniči. Pretanke palice niso primerne, ker ptica lahko dobi žulje na nogah.

Po teorijah določenih ornitologov okrogle kletke naj ne bi bile primerno bivališče za velike papige, ker se v njih težko orientirajo. Isto velja za modele nepravilnih oblik, nekako v slogu japonskih čajnic. Prav tako odsvetujem stojala, na katerih so ptice za nogo priklenjene z verigo. Na stojalu se ptica počuti dokaj svobodna, toda ob vzletu se lahko obesi z glavo navzdol, ob močnejšem sunku pa si celo izpahne ali zlomi nogo.

Kletko morate vsaj tedensko temeljito očistiti in dno ponovno prekriti s časopisnim papirjem,  kartonom od  embalaže, lesnimi sekanci ali mivko (zelo dobro vpijajo vlago tudi lesni oblanci ali žagovina, vendar je njihova slaba lastnost ta, da jih ptica ob prhutanju meče iz kletke). Tudi palice za sedenje morate vsak teden oprati s toplo vodo, ker se na njih nabirajo gnijoči ostanki hrane.

Kletko postavite v tak prostor, da je ptica vedno v bližini – družbi ljudi. To je običajno jedilnica ali kot dnevne sobe (izogibajte se kuhinjske sopare in cigaretnega dima). Obešena naj bo na zidu ali postavljena na stojalo v višini oči, in sicer na ne preveč svetlem in zmerno toplem mestu, kjer ni prepiha. (Z opazovanji je bilo ugotovljeno, da se naš papagaj bolje počuti pri rahli zamračitvi kot pri močni svetlobi. Tako namreč živi v naravnem habitatu – v rahli senci pod krošnjami mogočnih dreves pragozda).

Zrak ne sme biti presuh, ker sicer papiga prepogosto menjava perje, ne prenese pa tudi temperature pod nič stopinj celzija.

Če boste kdaj prenesli kletko s ptico na prosto, je ne smete nikoli pustiti dalj časa na soncu, ker se v naravi ptice po deveti uri zjutraj vedno umaknejo v senco. Na prostem je ne smete jemati iz kletke (razen če ima prirezane peruti,kar pa vam odsvetujem), ker vam bo ne glede na to, koliko je udomačena, poletela iz rok, preletela par sto metrov in se izgubila (ne pozna namreč strehe vaše hiše iz ptičje perspektive). Če pustite kletko v naravi (v senci dalj časa), namestite na vratca in dno dodatna varovala, da se ne boste kasneje vrnili do prazne kletke. Sicer pa ptice običajno ne marajo sprememb v okolju, tako da bo verjetno najbolje, da pustite kletko na stalnem mestu v stanovanju.

 

3.  PREHRANA

V kletki potrebujete tri posodice za hrano in napajalnik za vodo. V trgovinah za živali so na razpolago zelo lepe in praktične kovinske kromirane posodice. Dobro je, če so nameščene ob palicah na katerih sedijo, ker se ptice nerade hodijo hranit na tla kletke. Lahko se zgodi, da vam zaradi tega par dni ne bodo jedle.

Prvo posodico napolnite vsak dan s pestjo mešane zrnate hrane za velike papige. Dobite jo v vsaki boljši trgovini za male živali.

Ptica bo iz zrnate hrane najprej pojedla sončnice. Ima jih zelo rada,  predvsem zato, ker vsebujejo precej maščob in beljakovin. Vendar je problem v tem, da bi bila, če bi jo hranili pretežno z njimi, preveč enostransko in neuravnoteženo prehranjena. Zato ji morate v drugo posodico nasipati ptičjih briketov, ki se jih bo lotila, ko poje vso zrnato hrano.  Vsako jutro odpihnite oz. zamenjajte zrnato hrano, brikete pa samo dosipljite.  Briketi za ptice so namreč popolna in uravnotežena hrana, ker vsebujejo v pravilnih razmerjih beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, minerale in vitamine. Če bodo briketi predstavljali vsaj 10 -20% trde hrane, ni potrebno dodajati v vodo nobenih drugih vitaminov, prav tako se vam ptica zaradi pomanjkanja gibanja ne bo pretirano zredila. Zadevo lahko tudi poenostavite in 20% briketov vmešate v zrnje, ter  s tem prihranite  eno posodico.

Tretja posodica je namenjena sadju in zelenjavi. S količino ni dobro pretiravati, to hrano dajajte zmerno in vsak dan različno. Ostanke ob vsakem hranjenju odvrzite, posodico operite in jo ponovno napolnite. Zelenjava in vso sadje mora biti neškropljeno, dobro oprano in posušeno ter dovolj zrelo.

IZBIRAJTE MED:

  • sadje: jabolka, hruške, oranže, mandarine, banane, breskve, marelice, češnje, slive,

                 jagode, belo grozdje, nektarine in kivi,

  • zelenjava: rdeči korenček, paprika, paradižnik,  sveže kumarice, regrat, solata, radič.

ŽAKOJI, AMAZONKE in KAKADUJI naravnost obožujejo mlečno nedozorelo koruzo. Seveda ne ponudimo celega klasa naenkrat, ampak 3-4 cm dolg košček dnevno. Preden koruza dozori, si lahko par klasov shranite v zamrzovalnik.

Enkrat do dvakrat tedensko trdo skuhajte kokošje jajce, odrežite četrtinko in kar cel košček dajte ptičku kot posladek.

Ko imate za kosilo piščanca, mu lahko brez skrbi odstopite tudi kako manjšo na pol obrano kost.

Občasno lahko ptici ponudite tudi kakšen arašid v lupini (slani so prepovedani) ali oreh, ki ste mu zlomili lupino, vendar ne več kot košček ali dva na dan. Orehi in arašidi so težko prebavljivi in vsebujejo dosti maščob. V večjih količinah jih lahko dajete samo, če se vam zdi ptica presuha.

Namesto raznih visečih igral in gugalnic, ki samo omejujejo prostor, tedensko obesite v kletko kako manjšo vejico vrbe ali neškropljenega sadnega drevja. Presenečeni boste, koliko časa jo bo ptica grizla, se z njo ukvarjala in se zabavala.

V vsak dan opranem napajalniku mora biti vedno sveža voda.

Raznih  peskov, ki pomagajo ptici drobiti hrano v mlinčku, te ptice ne potrebujejo, zato jih ne dajajte v kletko. Vesela bo edino sipine kosti ali koščka navadne bele šolske krede.

Če se boste vsaj približno držali teh preprostih navodil o hranjenju, boste imeli ptico, ki bo zdrava, živahna, ne predebela in z možnostjo dolge življenjske dobe.

Čeprav je papiga vsejed in jo je zabavno opazovati, kako v času kosila stika po mizi za koščki hrane, ji tega ne smete dovoliti. Med obroki mora biti ptica v kletki.  Na mizi je več nevarnosti – zaradi preveč mastne in nenadzorovane prehrane se lahko zelo zredi in posledično zboli, njeni presnovi pa škodujejo tudi vse začimbe, vključno s soljo, poprom in oljem. Strogo prepovedane so maščobe v vsaki obliki. 

 

4. RAVNANJE S PTICO

Težav z udomačitvijo papagaja ne boste imeli, ker ste kupili ročno hranjenega in udomačenega mladiča. Občasno ga vzemite v naročje ali na roko (vršičke krempljev, ki običajno neznosno pikajo, odščipnite s ščipalcem ali popilite s pilico za nohte), dvignite ga v višino oči  in mu nežno prigovarjajte eno ali dve izbrani besedi. Izjemoma lahko tudi zelo mlada ptica ponovi kako besedo, vendar je za govor, ravno tako kot pri otroku, potrebna določena možganska zrelost. Starost je sicer od ptice do ptice različna, vendar je iz prakse ugotovljeno, da naš ljubljenec jasno in čisto spregovori nekje pri osmih mesecih starosti. Velike papige so zelo inteligentne in z lahkoto oponašajo žvižge, govor, smeh, kašljanje, škripanje vrat, telefonsko zvonjenje ali glasove muce in psa. Glasove oponašajo v popolni tonski višini in celo ob pravem času.

Ko dobite obisk,  pregrnite mizo s starim časopisnim papirjem, dajte ptico nanj, jo z božanjem in prigovarjanjem umirite in nato goste vzpodbudite, da ptico božajo in se z njo ukvarjajo. Če boste tako postopali, se ptica nikoli ne bo bala tujih ljudi. Papagaji so namreč sužnji navade in to, kar ga boste naučili v njegovi mladosti, ga bo spremljajo skozi vse njegovo življenje. Predvsem mladi ptici posvetite čim več časa in se igrajte z njo. To se kasneje bogato obrestuje in le dobro socializirana ptica bo lahko popoln hišni ljubljenček, pravzaprav že družinski član. Zavedajte se, da imate pri hiši pernati dragulj, in tako tudi postopajte z njim.

Pri zapuščenih pticah se lahko – predvsem, če imate samo en primerek – začnejo pojavljati psihološke motnje, nenadzorovano vrtenje glave in puljenje lastnega perja, čeprav je to pri doma vzgojenih socializiranih  mladičih manj pogosto. Papagaji živijo namreč v jatah, so zelo družabna in inteligentna bitja, zato jim hitro postane dolgčas. Ko niste prisotni, je pripomoček ptici lahko radio, ki je kar dobro sredstvo, da družabni živali odvzame občutek osamljenosti. Še boljša rešitev je kanarček ( izključno samček ) ki ga postavimo v manjšo kletkico ob kletko naše ptice ( 20 cm razdalje, zaradi možnih poškodb ). Kanarček bo našega ljubljenca neutrudno zabaval in mu cel dan pel svoje viže.

Idealna rešitev pa je seveda nakup še enega primerka ptice, ki jo imate. S tem ste ustvarili par, ki si bo medsebojno privržen in vse motnje bodo počasi izginile.

 

5.  ZAKLJUČEK 

Papiga, ki ste jo pripeljali domov, je preplašena zaradi transporta v temni škatli in popolnoma novega okolja, ki jo obdaja. Iz škatle jo spustite v kletko in ji nekaj dni pustite, da se navadi na nov prostor in na novo kletko. Ne silite vanjo, ker bo od strahu bežala od vas. Tudi vas namreč ne pozna. Ko se vas čez par dni navadi, ji počasi ponudite košček banane – najprej skozi rešetke, kasneje tudi skozi odprta vratca. Takrat vam bo običajno že sama stopila na roko. Ta postopek traja približno 10 dni. Dokler vam ptica ne zaupa in vam prostovoljno ne stopi na roko, je ne smete spuščati na prosto, ker je brez lovljenja ne boste mogli vrniti v kletko.

Ptica tistega dne, ko ste jo prinesli domov, najverjetneje tudi še ne bo jedla. Sprememba okolja je bila zanjo huda in včasih rabi tudi do 24 ur, da se na to navadi. To ni nič nevarnega in če ima lepo vidne in dostopne krmilnike, začne običajno jesti naslednje jutro, ko je okrog nje vse tiho in mirno.

V prvem letu  življenja bo ptica pridobila na teži in velikosti približno 10 – 20%.

Opozoril bi vas še na nekaj nevarnosti, ki prežijo na našega ljubljenca v stanovanju in na katere morate biti pozorni:

  • preden spustite ptico iz kletke, predvsem poleti, preverite, če so okna in balkonska vrata zaprta,
  • preko steklenih površin morajo biti potegnjene zavese, da se ptica ne zaleti v šipo, 
  • nevarna so tudi večja ogledala, ker optično podaljšajo prostor,                      
  • pazite, da je ne stisnete z vrati, če sede na odprto vratno krilo,
  • v kuhinji so nevarni prižgan plin, vroča elektro plošča, na štedilniku ne sme biti odprte ponvice z vročim oljem ali posode z vročo vodo,
  • pazite na vidne elektro kable in prižgane sveče v dnevni sobi ali jedilnici,
  • hrana in pijače, ki jih uživamo ljudje, razen gostega sadnega soka, skorje suhega kruha ali prepečenca ter koščka piščanca, niso dovoljeni za ptice,
  • določene sobne rastline so lahko strupene – praproti, oleander, fuksija, difenbahija, filodendrom, ( običajno vse ki imajo izvor v južnoameriškem pragozdu ).
  • nevarna je tudi sol na luščenih arašidih, slanih bobi palčkah ter čipsih,
  • pazite na mačke in predvsem na male sobne psičke; običajno so strpni, lahko pa pride tudi do poškodbe, predvsem pri večjih psih.
  • za ptice je strupen tudi avokado.

Zaradi zgoraj opisanega je razumljivo, da mora biti ptica ko vas ni doma, vedno v kletki. Kletka mora imeti taka zapirala, da jih sama ne more odpreti.

Še eno zelo važno opozorilo – ptice nikoli ne jemljite iz kletke takrat, ko to hoče ona. Tipičen znak je kopanje z nogami v kotu kletke oz. plezanje po žicah; pri tem vas opazuje, kako boste reagirali. Ptico vzemite iz kletke takrat, ko se to zahoče vam in ko v kletki sedi umirjena na svojem mestu.

Mlade ptice predvsem prvi mesec nagonsko silijo iz kletke in če ji boste ugodili ob vsaki priliki, bo namesto kletke postalo njen dom vaše stanovanje, kletka pa njen zapor. V resnici se mora ptica na kletko navaditi, kajti kletka mora biti njen dom, v katerega se bo rada vračala, vaše stanovanje pa ji mora biti priložnost za lep izlet.

Če ne boste tako postopali, boste imeli vedno težave z vračanjem ptice v kletko.

Opozoril bi vas še na prvo menjavo perja pri vašem papagaju. Pojavi se nekje v starosti deset mesecev; začetek je odvisen od letnega časa, v katerem je bila ptica izvaljena. Prva menjava perja je najbolj burna in lepega jutra boste ugotovili, da je vaša ptica ostala skoraj brez repnih in krilnih peres. Izgleda sicer kot žalostni klovn, vendar ni bolna. Ima le prvo menjavo perja, ki je pri nekaterih pticah skoraj neopazna, določene pa popolnoma sesuje, celo leteti ne morejo več.

Da se ptica zopet uredi, traja od 4 – 6 mesecev. V tem času pa ji v pitno vodo dodajajte vitaminski prašek NEKTON BIO, ki uravnava in pospešuje rast perja,  malo pogosteje pa ptico tudi pršite z mlačno vodo, da jo spodbudite k lastni negi. Pršenje ptice dvakrat tedensko je nasploh dobro, ker jo s tem negujemo, obenem pa zmanjšamo prašnost, ki jo v prostoru povzroča naš ljubljenec.

Zelo blagodejno vpliva na rast novega perja tudi sonce. Pod vplivom UV-žarkov (vendar ne skozi šipe, ker jih te ne prepuščajo), se namreč provitamin dehidroholesterol (vitamin D), ki se kopiči pod kožo, pretvori v vitamin D3, ki je pri pticah pomemben zlasti za rast okostja in perja. Kot sem že omenil pa lahko ptico izpostavimo direktnemu soncu samo zjutraj in zvečer, skozi dan pa ji moramo dati možnost, da se pred premočnim soncem umakne v senco.

Blato pri ptici mora biti formirano v obliki črvička, rjave, črne ali zelene barve, odvisno od hrane. Prisotna je bela snov in malo tekočine, to so urati in urin, ki so izločki ledvic. Gostota iztrebka je odvisna od tekočine, ki jo je ptica s sadjem in zelenjavo dodatno vnesla v telo. Ptice, ki jedo pretežno zrnato hrano, imajo gostejše oz. trdnejše iztrebke kot ptice, ki jedo sadje kot dodatek k hrani. Sveže blato je brez vonja.

Če je blato naenkrat preveč tekoče ( ni več formirano) in ima značilen kiselkast zadah, je najbolje takoj odvzeti vzorec iztrebka in ga odnesti na najbližjo veterinarsko postajo na koprološki pregled. V iztrebku lahko s preprostim laboratorijskim pregledom določijo prisotnost praživali (kokcidioza, trihomoniaza) in črevesnih parazitov ter vam predpišejo ustrezno zdravilo. Nikoli ga ne dajajte na pamet in pazite na predpisano količino. Tudi kletko in palice razkužite z ustreznim razkužilom.

Če ptica čez noč izgubi razigranost, je apatična, noče več jesti, se šopiri kot da jo zebe, preveč spi s kljunom zakopanim v hrbet, pokličite v Ljubljano na veterinarsko fakulteto.

Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine ima namreč ambulanto za ptice, ki se nahaja na naslovu:    Cesta v Mestni log 47,  Ljubljana

Podnevi ko ambulanta obratuje je njen tel:  01/ 477  92 51. Ponoči in ob praznikih pa imajo dežurni mobitel:  041 356 286 .

Če imate s ptico kake nejasnosti, pokličite takoj. Če je nuja huda, tudi ponoči, da vam svetujejo nadaljnji postopek. Veterinarji so zelo prijazni in izjemno strokovni. Na oklevajte predolgo – bolezen namreč pri pticah zelo hitro napreduje.

 

6.  OBROČEK

Vsaka papiga mora biti obročkana. Ptica brez zaprtega barvnega obročka je brez osebne izkaznice. Obroček je uradno priznano identifikacijsko sredstvo, predpisano od Ministrstva za okolje in prostor  Slovenije.

Obročki so vsako leto drugačne barve in gojitelji jih dobimo od » Zveze društev gojiteljev ptic Slovenije« okrog novega leta za tekoče leto. Papigam jih moramo nadeti, ko so stare 10 – 14 dni; takrat imajo še tako majhne nožice, da gre obroček zlahka preko prstov.

 

Podatki na obročku morajo biti čitljivi in pomenijo naslednje:

003    Gojitelj Janko Čuš

040    Društvo za varstvo in vzgojo ptic Gorišnica

SI      Slovenija

____  Leto izvalitve ptice

____  Osebna identifikacijska št. ptice

 

Datum izvalitve ptice : ____________________________________

 

7. GARANCIJA

Garancija za pogin ptice (ne za stroške zdravljenja) velja trideset dni od datuma nakupa ptice. Če vam ptica pogine v tem roku in želite od mene novo, mi morate predložiti dve dokazili :

  1. predložiti mi morate popoln, zaprt in nepoškodovan obroček, snet z noge poginule ptice – št. le-tega imam vpisano pod vaše ime v matični knjigi ptice, ki ste jo kupili;
  1. predložiti mi morate obdukcijsko potrdilo o poginuli ptici, ki ga izdela zgoraj omenjeni Inštitut za varstvo perutnine. V poročilu o obdukciji mora biti jasno napisan vzrok smrti dotične ptice.

Če je ptica v roku 30 dni poginila zaradi kake skrite bolezni ali ob nakupu neodkrite telesne hibe, vam bom brezplačno odstopil novo. Ne morem pa vam dati garancije za vaše ravnanje s ptico. Vaš papagaj sicer spada med trdožive živali in ob pravilni negi izjemno redko zboli. Paziti pa morate, da vam ne uide, se zastrupi s sobno rastlino ali poškoduje ob naletu na šipo. Kupili ste mlado, zdravo ptico, ki lahko normalno živi od 50 – 60 let, zato pazite na omenjene stvari.

 

Če vam bo kaka stvar okrog oskrbovanja nejasna, me prosim pokličite ali obiščite. Z veseljem vas pričakujem.